Ekipno prvenstvo Slovenije za pionirje U12 in U14, Maribor, 17. in 18.06.2017

Ekipno prvenstvo Slovenije, mi pa s štirimi dekleti v kategoriji U14 in dvema deklicama v kategoriji U12. A ima to sploh smisel? Poleg tega sta dve izmed deklet iz številčnejše ekipe po prvem dnevu šli domov in sta drugi dan ostali samo še dve! A ima smisel iti boriti se na ekipno prvenstvo. Seveda, ima. Atletika je individualni šport, na vsaki tekmi vsak tekmuje zase in za svoj rezultat. Tako tudi tokrat.

Lana Kokotec: prvi dan 60m, drugi dan 200m. 60m nič kaj posebno dobro (9''12), 200m pa odlično (30''11). V krajšem šprintu je bila 3., v daljšem pa 2. Neja Mužina: prvi dan skok v daljino, 391cm, iz skoka v skok boljše, kar je bilo dovolj za 14. mesto. Drugi dan pa njena disciplina, 600m (2'02''80) in 7. mesto. Taja Slapernik se je morala v enem dnevu še toliko bolj potruditi: met vortexa (43,60m) in 4. mesto ter 200m (29''01) in 10. mesto. Julija Kuzmin Delgiusto: tudi ona tekmovala samo prvi dan in bila sedma v teku na 1000m (3:30). Luana Vouk: 14. mestu na 200m (29''51) je drugi dan dodala zelo hiter šprint na 60m (8''55 in 6. mesto). Pia Ana Šuklje: prvi dan je v daljino skočila povprečnih 443cm (19. mesto), drugi dan je odtekla pa kar hiter šprint na 60m (9''01, 21. mesto). 

Ekipno? Saj nima smisla, kaj ne? Šest jih je bilo, v obeh kategorijah. 

Pa ima smisel, majhnemu številu tekmovalk navkljub. 

Mlajše deklice (U12) so bile med 19. ekipami osme, starejše deklice (U14) pa med 22 ekipami desete. Osmo in deseto mesto; dve oziroma štiri tekmovalke. 

Še nekaj, mimogrede, če se kdo slučajno sprašuje. Ali je bila pred nami kakšna ekipa atletskih društev, ki nimajo stadiona? Ki trenirajo v podobnih pogojih, kot mi? 

Ne, ni je bilo. Kot običajno, smo spet daleč najuspešnejši med klubi, ki imajo nam primerljive pogoje. 

Čestitke, vsem: atletinjam, trenerjem, staršem in vsem, ki hočemo, želimo, verjamemo in upamo.