Atletske priprave, Vrsar, 20.- 23.10.2017

Po zelo uspešni poletni sezoni smo se odločili v novo vstopiti odločno in kvalitetno. S pripravami, za par dni, pa vseeno bolje, kot nič. Vrsar nam nudi vse: prijetno okolje, blizu je, udobni apartmaji in zelo spodoben hotel, tudi cenovno je nekaj ugodnejši od Medulina. Tokrat se starejši del skupine večinsko ni odločil iti zraven. Od mladincev je šla le Kristina, mlajših je bilo pa sedem. Z Ainhoo sva pripravila dovolj kvaliteten trening, katerega so dekleta v popolnosti izvedla. Trije treningi dnevno, prvi že pred zajtrkom, dva treninga ob obali v mestnem mandraču, glavni trening pa v bližnjem kampu ("Vi kar pridite, ni problem, vedno tukaj trenirajo."). 

Poleg treninga, sedaj se ukvarjamo z bazičnim treningom, smo se tudi tokrat morali kaj spraševati, pogovarjati. Drugače pri nas ne gre, vedno skrbimo tudi za intelektualno osebnostni vidik nas samih. Tokrat smo se ukvarjali s precej osnovnim vprašanjem: Kaj nam trening prinaša. Mladi atleti so govorili in pisali o zdravju, moči, kondiciji in sprostitvi pa tudi o vzgajanju samozavesti, drugačnem pogledu na svet, večji motiviranosti, odpornosti, zviševanju koncentracije, zaupanja vase, o učenju zmernosti, požrtvovalnosti, o večji pozitivnosti in še o marsičem. 

Ogromno povedanega, tudi zapisanega, dobra osnova za postavljanje osebnih ciljev. O katerih je vsak moral razmisliti in nekaj povedati. Vsak - ne glede na usmerjenost v tekmovalni sistem in ne glede na objektivno, absolutno vrednost rezultata. 

Zakaj pa? Zakaj je moral o tem svojih ciljih in svojem delu razmišljati vsak od nas? Zakaj smo tudi takrat, ko smo šli v trgovino po živila za kosilo iskali najbolje in najbolj kvalitetno (kar smo v lokalnem Konzumu lahko našli)? Zakaj smo tudi pri pripravi kosila, pri serviranju, pri obedovanju samem iskali popolnost (oziroma čim bližjo verzijo popolnosti)?

Zato, ker nas vrhunski šport usmerja v vrhunskost. Na vseh področjih. Saj samo po sebi ni pomembno, če si državni ali evropski ali celo svetovni prvak. Pomembno pa je, da si pripravljen postaviti si cilje, "vreči se na zobe" in potruditi se, da bi te cilje dosegel. Da si pripravljen potrpeti, "borbati", delati za nekaj. Danes šport, šola, jutri služba, družina, izumljanje novega, delo za skupnost, izdelovanje kemičnih svinčnikov, karkoli. 

Dve deklici nastopita na tekmovanju. V isti disciplini. Ena je četrta, druga pa je osemnajsta. Katera ima "več od tega"? Katera je iz te svoje izkušnje "več profitirala"? Katera zaradi tega postaja boljša? 

Ne vemo. Premalo podatkov. 

Večja zmagovalka bo tista, ki je v svoj dosežek več vložila. Tista, ki se je za svoj rezultat morala bolj potruditi. In bo zaradi tega kasneje, čez leta, sposobna najti si boljšo službo, imeti bolj urejene odnose, biti...boljši človek. To je pomembno, to nas zanima.

Če ima nekdo v sebi dispozicije za biti državni prvak - naj naredi vse, da bo to postal. Če ima nekdo v sebi dispozicije za biti svetovni prvak - naj naredi vse, da bo to postal. Če ima nekdo v sebi dispozicije za postati prvak svoje sobe - naj se potrudi, "raztura" svoje (lagodno?) življenje in to postane. Ne zaradi medalj ali drugih priznanj samih po sebi. Zaradi iskanja tistega človeka, ki bo s tem postal. Bolj srečnega, bolj ustvarjalnega, bolj "bogatega"...boljšega.      

Nadaljevanje sledi...24. - 29. aprila 2018.

Avtor: Tomaž Mikeln